Senzorično ocenjevanje

Dobrodošli na usposabljanju MILK-ed. Tu najdete predstavitve o senzorični analizi mlečnih izdelkov. Vsa gradiva lahko naložite na svoj računalnik in na koncu ne pozabite opraviti samoevalvacije ob začetku in koncu modula.

Večino potrošnikov zanima, kakšna je kakovost mlečnih izdelkov, ki jih kupuje, kar običajno ugotovijo predvsem s svojimi čutili, torej senzorično. Tega se morajo proizvajalci mlečnih izdelkov vsekakor zavedati. Zato je priporočljivo senzorično oceniti vsako serijo mlečnih izdelkov, preden pridejo na tržišče. Občasno je tudi smiselno preveriti kakovost mlečnih izdelkov drugih proizvajalcev. Šele taka primerjava je dobra osnova za objektivno vrednotenje kakovosti lastnih izdelkov.

Senzorično ocenjevanje izvajamo za različne namene. Naj jih izpostavimo nekaj najpomembnejših:

  • za oceno lastnosti končnih izdelkov,
  • pri kontroli kakovosti surovin,
  • pri načrtovanju in razvijanju novih izdelkov,
  • pri spremljanju vpliva surovin in dodatkov na kakovost izdelka,
  • za preverjanje obstojnosti izdelkov med skladiščenjem,
  • pri ocenjevanju konkurenčnih izdelkov.

Predstavitev – Senzorično ocenjevanje mlečnih izdelkov

Predstavitev – Preračun količine pridobljenih mlečnih izdelkov

Predstavitev – Obstojnost in shranjevanje mleka in mlečnih izdelkov

Predstavitev – Nasveti za izdelavo mlečnih izdelkov

Splošno o senzoričnem ocenjevanju

Senzorično ocenjevanje je najstarejši način preverjanja kakovosti mlečnih izdelkov in pomeni vrednotenje njihovih lastnosti s petimi osnovnimi čuti (vid, voh, okus, otip in sluh). Lastnosti živil, ki jih zaznamo s čutili, opišemo z ustreznimi izrazi. Pri senzoričnem ocenjevanju se osredotočimo na posamezno senzorično lastnost preiskovanega živila v naslednjem zaporedju:

  • videz z vidom,
  • vonj z vohom,
  • kozistenco s tipom,
  • zvok s sluhom,
  • okus z okusom.

Pravilno zaporedje ocenjevanja

Najprej se posvetimo videzu mlečnega izdelka, saj je to prva informacija oziroma prvi vtis o njem. Opazujemo njegovo velikost, obliko, barvo, videz površine ipd., kar ocenjevalci opišejo z ustreznimi dogovorjenimi izrazi, ki so značilni za vsako skupino mlečnih izdelkov. Nekaj primerov za opis vzorca mlečnega izdelka:

  • velikost: prevelik, premajhen, značilne velikosti, še ustreza zahtevam;
  • oblika: izbočen, napihnjen, prenizek, lepo zaobljen, deformiran;
  • barva: značilne barve, diskoloriran, progast, marmoriran, brez sijaja;
  • videz površine: gladka, nagubana, razpokana, poškodovan ovitek, plesniva ipd.

Sledi vrednotenje vonja mlečnega izdelka, ki ga izoblikujejo hlapne snovi v njem. Hlapne snovi zaznavajo s čutnice v nosni votlini. Intenzivnost vonja je odvisna od temperature vzorca, saj se pri višji temperaturi sprosti več hlapnih snovi. Zato moramo pri pripravi vzorca upoštevati temperaturno območje, ki je običajno za uživanje obravnavanega mlečnega izdelka. Vonj opišemo z izrazi: značilen, intenziven, medel, odbijajoč, slabo zaznaven, cvetličen, po plesni, po žarkem, nečist, po kemikalijah, po zažganem, kisel, saden, po kvasu, po medu ipd.

Sledi konzistenca mlečnega izdelka, ki jo opredeljujemo s čutnicami za tip, ki so najbolj zgoščene na konicah prstov, vendar tudi na dlesnih, jeziku in ustnem nebu, kar lahko ocenimo šele pri okušanju. Konzistenco mlečnega izdelka lahko opišemo z naslednjimi izrazi: mehka, trda, zrnata, gladka, lepljiva, mokasta, pastozna, žilnata, drobljiva, krhka, groba, mastna ipd.

Zvok je lastnost, ki je pri večini mlečnih izdelkov ne ocenjujemo Izjema je ocenjevanje vafljev pri sladoledih in hrustljavosti različnih dodatkov, kot so krispiji, oreški, ekstrudiran riž itd. To lastnost opišemo z naslednjimi izrazi: hrustljav, šumeč, pokajoč, prasketajoč, premalo izrazit ipd.

Okušanje je zadnja ocena mlečnega izdelka, saj moramo že z naštetimi čutili zagotovo vedeti, da imamo pred sabo mlečni izdelek, ki je primeren za uživanje. Če smo v dvomih, izdelka ne okušamo, ker je lahko tako početje za naše zdravje nevarno.

Okus je najpomembnejša lastnost vsakega mlečnega izdelka in odločilno vpliva na senzorično oceno. Zaznavamo intenzivnost naslednjih osnovnih okusov: sladko, kislo, slano in grenko, pa tudi električni, milnat ali kovinski okus. Čutnice za posamezen osnovni okus so povsod v ustni votlini, vendar so skoncentrirane na določenem delu jezika, kot je označeno na naslednji sliki.

Pogosti izrazi za opis okusa so: sladek, kisel, saden, trpek, gniloben, skladen, pikanten, izrazit, po kvasu, oster, plehek, ciknjen, po zažganem ipd.

Zastopanost čutil pri oblikovanju senzorične ocene.

Lastnost ČUTILA
oči nos jezik usta prsti,
usta
uho
videz X
vonj X
okus X
konsistenca X X X
zvok X

Osnovni pogoji za uradno senzorično ocenjevanje

Senzorično ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov se nanaša le na njihove senzorične lastnosti. Objektivno senzorično ocenjevanje in s tem zanesljive ocene lastnosti obravnavanih mlečnih izdelkov lahko dosežemo, če zagotovimo naslednje pogoje:

  • prostor za senzorično ocenjevanje
  • komisijo za senzorično ocenjevanje,
  • minimalne količine vzorcev potrebne za senzorično ocenjevanje,
  • pravilno shranjevanje vzorcev,
  • pravilno pripravljene in označene vzorce mlečnih izdelkov,
  • pravilen vrstni red vzorcev mlečnih izdelkov za senzoričnega ocenjevanja,
  • ocenjevalne liste.

Ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov se izvede samo v primernih prostorih z ustrezno opremo in primernimi klimatskimi razmerami. Primerno urejen prostor je pravilno osvetljen, stene so svetlo smetanaste barve, temperatura v prostoru je med 18 in 20 °C, relativna vlaga je od 60- do 70- odstotna, ima ustrezno prezračevanje, je brez tujih ali izrazitih vonjev in je zavarovan pred hrupom.

Ocenjevalno komisijo sestavljajo strokovnjaki ali dobri poznavalci proizvodnje mlečnih izdelkov, ki imajo tudi izkušnje na področju senzoričnega ocenjevanja. Ocenjevalci so usposobljeni za objektivno in zanesljivo vrednotenje senzoričnih lastnosti mlečnih izdelkov, kar znajo tudi ustrezno in natančno opisati.

Ocenjevalna komisija ima najmanj 3 ocenjevalce. Enega izmed ocenjevalcev določijo za predsednika ocenjevalne komisije. Pristojnosti ocenjevalne komisije se nanašajo izključno na strokovno ocenjevanje senzorične kakovosti mlečnih izdelkov po kriterijih, ki so zapisani v ocenjevalnih listih. Ocenjevalci ocenjujejo na 0,5 točke natančno. Če ocena neke senzorične lastnosti pri posameznih ocenjevalcih odstopa navzdol ali navzgor le za eno točko, velja povprečna vrednost, ki jo določi komisija. Če je razlika med posameznimi ocenami večja, morajo ocenjevanje te lastnosti ponoviti.

Vsak član komisije zapiše svojo oceno na ocenjevalni list ter se nanj podpiše. Končne ocene vseh članov komisije za posamezen vzorec seštejemo in delimo s številom ocenjevalcev. Na ta način dobimo povprečno in dokončno oceno vzorcev mleka in mlečnih izdelkov. Dnevno lahko ocenijo največ 50 vzorcev.

Ocenjevalci 1—2 uri pred začetkom ocenjevanja ne smejo kaditi, piti kave in močnih alkoholnih pijač, pa tudi ne zaužiti jedi z ostrim okusom. Pred senzoričnim analiziranjem ne smejo uporabljati intenzivnih kozmetičnih sredstev, kot so zobna pasta, ustna vodica, deodorant, parfum, losjon po britju ipd.

Za ocenjevanje senzoričnih lastnosti mleka in mlečnih izdelkov so potrebne naslednje minimalne količine vzorcev oziroma naslednje število embalažnih enot:

  • pasterizirano mleko: 2 embalažni enoti
  • fermentirano mleko: 2 embalažni enoti
  • sladka/kisla smetana: 2 embalažni enoti
  • kajmak: 2 embalažni enoti
  • surovo/topljeno maslo: 2 embalažni enoti
  • siri (trdi, poltrdi, mehki): 1 sir v celoti
  • sveži siri: 2 embalažni enoti

Pogoji shranjevanja vzorcev mleka in mlečnih izdelkov do senzoričnega ocenjevanja so naslednji:

  • pasterizirano in fermentirano mleko, smetana, kajmak pri temperaturi 4 do 8 °C;
  • surovo maslo pri temperaturi 4 do 8 °C;
  • sveži siri pri temperaturi 4 do 8 °C;
  • drugi siri pri temperaturi 4 do 10 °C;
  • drugi mlečni izdelki pri temperaturi, ki je navedena na deklaraciji.

Večino mlečnih izdelkov ocenjujemo pri temperaturi med 16 in 18 °C, za fermentirano mleko in mlečne napitke je priporočena nižja temperatura od 11 do 13 °C.

Vzorce mlečnih izdelkov pravilno pripravimo in označimo tako, da z originalne embalaže najprej odstranimo oziroma prekrijemo vse nalepke, oznake in deklaracijo, iz katerih bi ocenjevalci lahko ugotovili izvor oziroma ime proizvajalca izdelka. Šele nato vzorce označimo s šiframi. Šifrant je ocenjevalcem nedostopen.

Pravilni vrstni red ocenjevanja pomeni, da ocenjevalci dobijo v oceno najprej vzorce z manj izrazitimi in milejšimi okusi, saj bi ocenjevanje pikantnih izdelkov na začetku ocenjevanja otežilo ali celo onemogočilo ocenjevanje mlečnih izdelkov z manj izrazito aromo. Med ocenjevanjem imajo ocenjevalci na voljo vodo, koščke jabolk in belega kruha, da lahko z njimi nevtralizirajo okus v ustih.

Pri senzoričnem ocenjevanju imajo ocenjevalci na voljo ocenjevalne liste, ki jih imajo tudi na uradnih ocenjevanjih mlečnih izdelkov v Sloveniji. Ocenjevalni listi so sestavni del senzoričnega ocenjevanja kakovosti mleka in mlečnih. Vsaka senzorična lastnost mlečnega izdelka je opredeljena z določenim številom točk. Pri ugotovljenih posameznih napakah se točke odštevajo. Posamezen izdelek lahko doseže maksimalno 20 točk.

Senzorične lastnosti mleka in mlečnih izdelkov se določajo na podlagi doseženega števila točk. Na podlagi skupne ocene senzoričnih lastnosti izdelka sledi razvrstitev izdelkov v naslednje kakovostne razrede:

Kakovostni razred Število točk
Ekstra kakovostni razred 20.0 – 19.0 točk
I. kakovostni razred 18.9 – 17.0 točk
II. kakovostni razred 16.9 – 15.0 točk

Lahko pa na uradnih ocenjevanjih dobijo pregledani izdelki naslednja priznanja:
od 19,0 do 20,0 točk = zlato priznanje
od 18,0 do 18,9 točk = srebrno priznanje
od 17,0 do 17,9 točk = bronasto priznanje

Pri senzoričnem ocenjevanju lahko uporabimo ocenjevalne liste, ki jih imajo tudi na uradnih ocenjevanjih mlečnih izdelkov v Sloveniji. V nadaljevanju so predstavljeni kriteriji ocenjevanja in točkovnik, ki veljajo tudi na uradnih ocenjevanjih mlečnih izdelkov. Poleg njih so za vsako skupino mlečnih izdelkov predstavljeni tudi vzroki najpogostejših napak.

Ocenjevalni kriteriji in točkovnik za PASTERIZIRANO MLEKO

Lastnost Najvišje število točk Doseženo število točk Opomba
videz 3
barva 2
vonj 3
okus 12
skupaj 20

Napake Vzroki
Povišana kislinska stopnja Je zelo pogosta napaka, zlasti poleti. Pri močno povečani kislosti nastanejo na beljakovinah mleka nepopravljive (ireverzibilne) poškodbe, zato se med toplotno obdelavo izkosmičijo. To napako povzročajo mlečnokislinske bakterije in koliformne bakterije (Escherichia coli, Enterobacter aerogenes).
Sladko sesirjeno Je posledica delovanja mikroorganizmov, ki izločajo proteolitične encime, ki razgrajujejo beljakovine mleka. Pri toplotni obdelavi se poškodovane beljakovine izkosmičijo.
Žarko-slano mleko Je posledica delovanja lipaz ali prisotnih mikroorganizmov, ki izločajo lipaze.
Vlecljivo ali sluzavo Mleko je bolj viskozno in se “vleče v niti”. Vzrok so bakterije, ki tvorijo ovojnice ali kapsule.
Nenormalno obarvano Modrikasta barva je posledica delovanja bakterij iz rodu Chromobacter; Rdečkasto obarvanje je zaradi okužbe z bakterijo Serratia marcescens

Ocenjevalni kriteriji in točkovnik za FERMENTIRAN0 MLEKO (fermentirani mlečni izdelki): kislo mleko, jogurt, grški jogurt, kefir brez dodatkov

Lastnost Najvišje število točk Doseženo število točk Opomba
videz 1
barva 1
konsistenca 4
vonj 2
okus 12
skupaj 20

Napake fermentiranega mleka (kislo mleko, jogurt)

Napake Vzroki
odpuščanje sirotke prenizka temperatura toplotne obdelave mleka
prenizek delež suhe snovi v mleku
previsoka temperatura zorenja
stresanje ali sunkovito premikanje jogurta med inkubacijo in shranjevanjem
prepočasno naraščanje kislosti napake mleka
prisotnost zaviralnih snovi
stare, neaktivne kulture
ohlajanje med zorenjem
redka, tekoča konsistenca prenizka temperatura toplotne obdelave mleka
prenizka temperatura zorenja
neaktivne mikrobiološke kulture
prenizek delež suhe snovi v mleku
zrnat, grudičast jogurt počasno zakisanje
prenizka količina starterske kulture
neprimerno zakisanje,
rezek, kisel,
zatohel nečist okus
predelava mleka z visoko začetno okužbo (pomanjkljivo čiščenje molznih naprav, prepočasno ohlajanje mleka, predolgo shranjevanje in/ali shranjevanje pri previsokih temperaturah)
dodajanje stare in/ali neaktivne mikrobiološke kulture
prevlada tehnološko škodljivih mikroorganizmov
plehek, prazen okus neznačilna mikrobiološka kultura
prenizka temperatura zorenja
moknat, peskast okus prevelik delež dodanega mleka v prahu
dodano mleko v prahu se ni popolnoma raztopilo
previsoka kislost predolgo trajanje zorenja
previsoka temperatura zorenja in/ali shranjevanja
naknadno kisanje
prenežen, premalo kisel okus prezgodnja prekinitev zorenja
premalo kislinotvorna mikrobiološka kultura
priokus po kvasu okus okužba s kvasovkami iz zraka in/ali s površin delovnih pripomočkov zaradi pomanjkljivega čiščenja in razkuževanja opreme
uporaba okuženih mikrobioloških kultur
prekratek čas obstojnosti mikrobiološka okužba iz zraka in/ali s površine delovnih pripomočkov
okužena mikrobiološka kultura
prekinjena hladna veriga pri shranjevanju
previsoka temperatura shranjevanja
mikrobiološko okužena embalaža
slabo zaprta embalaža

GRŠKI JOGURT

Napake Vzroki
odpuščanje sirotke prenizka temperatura toplotne obdelave mleka
nezadostno odcejanje
naknadno zakisanje med skladiščenjem
prepočasno naraščanje kislosti napake mleka ali prisotnost zaviralnih snovi stare, neaktivne kulture, ohlajanje med zorenjem
prekratek čas tvorbe kisline
redka, židka tekstura prenizka temperatura toplotne obdelave mleka
prenizka temperatura inkubacije
premalo maščobe v mleku
neaktivne kulture
kratek čas obstojnosti okužba preko posode, opreme, pripomočkov, zraka
okužene kulture
prekinjena hladna veriga, skladiščenje pri previsoki temperaturi mikrobiološko oporečna embalaža
embalaža ni dobro zaprta
neprimerno zakisanje, rezek, kisel, zatohel nečist okus predelava mleka z visoko začetno okužbo (pomanjkljivo čiščenje molznih naprav, prepočasno ohlajanje mleka, predolgo skladiščenje in skladiščenje pri previsokih temperaturah)
stare, neaktivne kulture
previsoka kislost predolg čas inkubacije,
predolga inkubacija
previsoka temperatura skladiščenja,
naknadno kisanje
kvasnat okus okužba s kvasovkami zaradi pomanjkljivega čiščenja in razkuževanja opreme
uporaba okuženih kultur
sekundarna okužba iz zraka

KEFIR

Napake Vzrok
preveč intenzivna fermentacija preveč dodanih kefirnih zrn
prevladujoč delež kvasovk v kefirnih zrnih
prekisel okus kefirja prevelik delež streptokokov v kefirnih zrnih
fermentacija naj poteka pri nižjih temperaturah
neznačilen okus, po kisu, gniloben ipd. kontaminacija z neželenimi mikroorganizmi, plesnimi in koliformnimi mikroorganizmi
pomembno vzdrževanje higiene in spiranje kefirnih zrn

Ocenjevalni kriteriji in točkovnik za SLADKO SMETANO

Lastnost Najvišje število točk Doseženo število točk Opomba
videz 2
konsistenca 3
barva 1
vonj 2
okus 12
skupaj 20

SLADKA SMETANA

Napake Vzroki
nehomogen videz previsoka vsebnost maščobe
predolgo skladiščenje
plesnivost na površini izdelka slabo zaprta, kontaminirana ali poškodovana embalaža
zatohel in neopredeljen vonj in okus neustrezno izpeljana toplotna obdelava smetane
naknadna mikrobiološka okužba smetane
previsoka temperatura shranjevanja smetane
zatohel vonj in okus po krmi krma z neprimernim vonjem
okužena krma
pokvarjena silaža

Ocenjevalni kriteriji in točkovnik za KISLO SMETANO

Lastnost Najvišje število točk Doseženo število točk Opomba
videz 2
konsistenca 4
barva 1
vonj 3
okus 10
skupaj 20

KISLA SMETANA

Napake Vzrok
nehomogen videz maščoba se je ločila od kislega mleka
predolgo skladiščenje
prekisel okus nepravilno izpeljana fermentacija smetane zaradi prevelikega dodatka mikrobiološke kulture
previsoka temperatura in/ali predolgo trajanje fermentacije
prenežen, prazen, premalo aromatičen vonj in okus upočasnjeno delovanje mikroorganizmov premalo kislinotvorna oziroma aromotvorna mikrobiološka kultura
prenizka temperatura fermentacije
prehitro zaključena fermentacija, zato ni dosežena zahtevana kislinska stopnja kisle smetane
zatohel vonj in okus po krmi krma z neprimernim vonjem
okužena krma
pokvarjena silaža
plesnivost na površini izdelka slabo zaprta, kontaminirana in/ali poškodovana embalaža
zatohel in neopredeljen vonj in okus neustrezno izpeljana toplotna obdelava smetane
naknadna mikrobiološka okužba kisle smetane
previsoka temperatura shranjevanja kisle smetane

Ocenjevalni kriteriji in točkovnik za KAJMAK

Lastnost Najvišje število točk Doseženo število točk Opomba
videz 2
barva 3
konsistenca 2
vonj 3
okus 10
skupaj 20

KAJMAK

Napake Vzrok
nehomogen videz predolgo odcejanje
premalo premešan izdelek
prekisel okus intenzivna mlečnokislinska fermentacija
premalo odcejen izdelek
zatohel vonj in okus po krmi smetana ni bila ustrezno toplotno obdelana, ker je toplotna obdelava potekala pri prenizki temperaturi
plesnivost na površini izdelka slabo zaprta, kontaminirana in/ali poškodovana embalaža
zatohel in neopredeljen vonj in okus naknadna mikrobiološka okužba previsoka temperatura shranjevanja
grenek okus razgradnja beljakovin zaradi naknadne okužbe izdelka s proteolitičnimi mikroorganizmi
previsoka temperatura shranjevanja

Ocenjevalni kriteriji in točkovnik za SUROVO MASLO

Lastnost Najvišje število točk Doseženo število točk Opomba
videz 1
barva 2
konsistenca 1
izdelava 4
vonj 2
okus 10
skupaj 20

SUROVO MASLO

Napake Vzroki
plesnivo maslo okužba iz okolja neustrezno zaprta embalaža
okus po sladu mikrobiološka okužba z Lactococcus lactis spp. lactis biovar maltigene okužba mleka oziroma smetane z bakteriofagi
okus po krmi neustrezna ali pokvarjena krma
okus po kvasu okužba mleka ali smetane s kvasovkami
trdo in drobljivo maslo nepravilno izpeljana priprava smetane na metenje, kar je odvisno predvsem od krme, ki vpliva na sestavo mlečne maščobe v različnih letnih časih

Ocenjevalni kriteriji in točkovnik za TOPLJENO ali KUHANO MASLO (GHEE MASLO)

Lastnost Najvišje število točk Doseženo število točk Opomba
videz 2
barva 4
konsistenca 2
vonj 2
okus 10
skupaj 20

TOPLJENO ali KUHANO MASLO (GHEE MASLO)

Napake Vzroki
usedline segreto maslo ni bilo dobro precejeno prevelike luknjice v cedilu/krpi za odcejanje
plast tekočine na dnu posode premalo izparjene vode
okus po zažganem previsoka temperatura segrevanja

Ocenjevalni kriteriji in točkovnik za TRDI SIR ZA REZANJE, POLTRDI IN MEHKI SIR

Lastnost Najvišje število točk Doseženo število točk Opomba
zunanji videz 2
barva 1
konsistenca 2
prerez /
sirna očesa
3
vonj 2
okus 10
skupaj 20

Ocenjevanje lastnosti sirov po kriterijih v naslednjem vrstnem redu:

  • zunanji videz sira: videz mora biti značilen za ocenjevano vrsto sira, sir mora biti pravilnih dimenzij, videz skorje je značilen za ocenjevano vrsto sira;
  • barva sira: mora biti enakomerna, značilna za ocenjevano vrsto sira;
  • konsistenca: ustrezati mora ocenjevani vrsti sira; lahko jo opišemo kot mazavo, povezano, kompaktno, prožno;
  • prerez: opazujemo, če so sirna očesa pravilno razporejena, ustrezne velikosti ter oblike značilno za vrsto sira;
  • vonj sira: ugotavljamo, ali je vonj značilen in čist, brez tujih vonjev;
  • okus: mora biti značilen za vrsto sira, brez tujega priokusa in ustrezno slan.

Napake oblika sira: prenizek, previsok, napihnjen, nepravilnih oblik, vbočen, izbočen, poševen.

Napake skorje oziroma površine sira: debela, tanka, hrapava, razpokana, nenormalna, suha, vlažna, oljasta, mazava, nagubana, lisasta, plesniva, preveč rdeče maže, premalo rdeče maže, premalo žlahtne plesni, poškodovan premaz, plesni pod premazom ali pod folijo, rdeča maža pod premazom ali pod folijo.

Napake barve sira: brezbarven, dvobarven, progast, lisast, marmoriran, bled, brez sijaja.

Napake konsistence sira: trda, čvrsta, grudasta, groba zrnata, drobljiva, peščena, zdrobasta, kredasta, krhka, žilava, lepljiva, elastična, gladka, mehka, pastozna, mazava, odpušča vodo, spužvasta, slojasta, neizenačena, premalo čvrsta ipd.

Napake prereza sira: brez očes, malo očes, mnogo očes, majhna očesa, svaljkasta očesa, velika očesa, raztrgana očesa, netipična očesa, popačena očesa, preveč drobna očesa, neenakomerno porazdeljena očesa, razpoke na prerezu, plesen ob robovih, tuja plesen, tuji delčki ipd.

Napake vonja: nečist, tuj, netipičen, lojast, milnat, gniloben, po amonijaku,

Napake okusa: oster, sladek, kisel, grenak, trpek, kovinski, po kemikalijah, žveplast, žarek, plehek, prazen, zažgan, zatohel, po kvasu ipd.

Napake Vzrok
zgodnje napihovanje sira Okužba s koliformnimi bakterijami ali pa kvasovkami
pozno napihovanje sira Okužba z maslenokislinskimi bakterijami, predvsem s Clostridium butyricum, Clostridium tyrobutyricum
Napake zunanjosti
plesniv sir plesni iz rodu Penicillium in Aspergillus
temno (črno) grintav sir plesni Monillia nigra in Cladosporium herbarum kvasovka Torulopsis spp.
belo grintav sir or suha gniloba plesen Oospora
mokasta skorja sira plesen Penicillium brevicaule
rjave pike in lise na skorji plesen Penicillium casei
rumena skorja sira plesen Aspergillus casei
Napake testa
kredasto, drobljivo previsoka kislost mleka za sir
zlepljeno, zbito Hiter padec temperature mleka v kotlu
razpokano Preveč kislo sirno testo, premajhen % kalcija v mleku za sir, okužba z masleno-kislinskimi bakterijami (pozno napihovanje)
luknjičavo Neustrezna mikrobiološka kakovost mleka, pomanjkljiva delovna higiena in posledično okužba mleka s koliformnimi bakterijami
Napake vonja in okusa
kisel Previsoka kislost sirnega testa, zaradi neustrezno vodenega postopka obdelave koaguluma
preslan okus Premočno soljenje
grenak Prevelika razgradnja beljakovin do aminokislin, kot posledica preveč dodanega sirišča ali prisotnosti proteolitičnih encimov

Ocenjevalni kriteriji in točkovnik za SVEŽE SIRE (SKUTE) IN SIRNE NAMAZE

Lastnost Najvišje število točk Doseženo število točk Opomba
videz 1
konsistenca 4
barva 2
vonj 3
okus 10
skupaj 20

SKUTA

Napake Vzroki
izločena sirotka v embalaži nezadostno odcejena skuta pred polnjenjem v embalažo
plesen na površini mikrobiološka okužba iz zraka ali s površin delovnih pripomočkov
slabo zaprta, kontaminirana in/ali poškodovana embalaža
prekisla skuta predolga mlečnokislinska fermentacija
fermentacija je potekala pri previsoki temperaturi
prevelik odmerek mikrobiološke kulture
nearomatična in premalo kisla skuta slabša kakovost mleka, sum na prisotnost zaviralnih snovi
nepravilno izbrana mikrobiološka kultura
premajhen odmerek mikrobiološke kulture
prenizka temperatura in/ali prekratko trajanje fermentacije
drobljiva skuta preveč intenzivna mlečnokislinska fermentacija (previsoka temperatura ali predolgo trajanje)
prevelika količina dodanega sirišča
dogrevanje koaguluma skute na previsoki temperaturi
predolgo odcejanje ali stiskanje skute
grenka skuta neustrezno sirišče
prevelika količina dodanega sirišča
mikrobiološka okužba s proteolitičnimi mikroorganizmi
nepravilno skladiščenje pri previsoki temperaturi
okus po ocetni kislini (kisu) mikrobiološka okužba s kvasovkami in z ocetnokislinskimi bakterijami

MOZZARELLA

Napake Vzroki
sluzasta površina nepravilno pripravljena slanica (prenizka koncentracija soli)
žilava in zbita struktura sirnega testa prenizka zakisanost koaguluma
prenizka temperatura sirnih zrn pred vlečenjem
prenizka temperatura vode, v kateri vlečemo sirnino
prekislo testo sira preveč kisline ob usirjenju
raztrgana struktura kosov mikrobiološka okužba surovega mleka s plinotvornimi mikroorganizmi
naknadna okužba izdelka s kvasovkami ali koliformnimi mikroorganizmi

SVEŽI in BELI SIR V SLANICI

Napake Vzroki
sluzasta površina nezasušena površina
shranjevanje sira v zaprti posodi
lisast prerez neenakomerno porazdeljena maščoba ali dodatki
premalo čvrst sir premalo topnega kalcija v mleku
prevelika sirna zrna
neustrezna obdelava sirnih zrn
nezadostno stiskanje sira pod lastno težo
groba in drobljiva struktura sira previsoka temperatura koagulacije in/ali obdelave sirnega zrna
predolgo trajanje koagulacije in/ali obdelave sirnega zrna
premajhno sirno zrno
predolgo in/ali preintenzivno stiskanje sirnine
prevelik dodatek soli
prenizka kislost prekratko trajanje zorenja mleka pred koagulacijo
prenizka temperatura zorenja mleka pred koagulacijo
premalo dodane mikrobiološke kulture
neaktivna mikrobiološka kultura
previsoka kislost predolgo trajanje zorenja mleka pred koagulacijo
previsoka temperatura zorenja mleka pred koagulacijo
preveč dodane mikrobiološke kulture
previsoka temperatura stiskanja sira
drobno luknjičav ali raztrgan sir okužba s koliformnimi mikroorganizmi
nečist okus in zatohel vonj po hlevu shranjevanje surovega mleka pri neustreznih pogojih
prevlada tehnološko škodljivih mikroorganizmov

Mleko in mlečni izdelki so podvrženi mnogim škodljivim dejavnikom, predvsem spontanemu mikrobiološkemu delovanju. Posledica takega delovanja vodi do prehitrega kvarjenja te skupine živil, včasih celo do te mere, da ogrozijo zdravje potrošnikov.

Okužbo z mikroorganizmi najbolj učinkovito preprečimo z izvajanjem delovne higiene, kar obsega našo lastno higieno, čistost delovnih pripomočkov, s katerimi delamo in urejenost delovnih prostorov, kjer izdelujemo ali shranjujemo mlečne izdelke.

V zadnjih fazah izdelave mlečnih izdelkov (prelaganje oblikovanih sirov, negovanje, razrez in embaliranje sirov, embaliranje surovega masla, prelaganje skute, polnjenje v embalažne enote ipd.) je priporočljivo nositi zaščitne rokavice za enkratno uporabo, prav tako jih uporabimo, če imamo na rokah izpuščaje, ureznine ali opekline.

Pri ročnem polnjenju in embaliranju mlečnih izdelkov je smiselno, poleg rokavic za enkratno uporabo, nositi tudi zaščitne maske za nos in usta, še posebej v primeru prehladnih obolenj.

Ravno tako je priporočljivo, da se: seznanite o lastnostih mleka in izbranega mlečnega izdelka; pazljivo preberete navodilo za izdelavo izbranega mlečnega izdelka; pripravite potrebne delovne pripomočke; začnete izdelovati mlečni izdelek po korakih, ki so v navodilih; uporabljate termometer in uro.

Mleko in večina mlečnih izdelkov so mikrobiološko občutljiva živila, zato lahko nepravilnosti, predvsem odstopanje od priporočene temperature, pri transportu in shranjevanju vplivajo na njihovo neoporečnost in senzorične lastnosti. Na to moramo biti pozorni predvsem v poletnih mesecih. Pri nakupu mleka in mlečnih izdelkov uporabimo hladilne torbe. Kupljene mlečne izdelke takoj prenesemo v hladilnik, kjer jih shranimo na temperaturi med 4 in 6 °C. Pri takih pogojih so izdelki obstojni do natisnjenega datuma na embalaži, seveda pod pogojem, da so originalno zaprti. Po odprtju se v mleko in mlečne izdelke namreč naselijo mikroorganizmi iz zraka, kar vpliva na hitrejše kvarjenje odprtih izdelkov. Nekaj uporabnih priporočil:

  1. Naredite tedenski/mesečni načrt porabe določenega mlečnega izdelka v vašem gospodinjstvu.
  2. Izberite ustrezno velikost embalažnih enot mlečnih izdelkov, da jih hitro porabite, ko so enkrat odprti.
  3. Ne kupujte mlečnih izdelkov v akciji samo zato, ker so cenejši.
  4. Preverite datum uporabnosti in poiščite tiste embalažne enote mlečnega izdelka, katerim uporabnost poteče kasneje, saj boste v tem času ta izdelek zagotovo porabili.
  5. Redno preverjajte zaloge mlečnih izdelkov v hladilniku in uporabite načelo FI–FO (first in – first out), kar pomeni, da porabite najprej tiste izdelke, ki imajo najkrajši rok uporabnosti.
  6. Za zaščito sirov in surovega masla uporabite prozorno krčljivo folijo.
  7. Če nekega mlečnega izdelka ne porabite v celoti, ga lahko preložite v manjšo embalažo, ki je zanesljivo čista in zagotavlja dobro zatesnitev.
  8. Kratkotrajno sterilizirano mleko, na embalaži je oznaka TRAJNO MLEKO, shranjujte na sobni temperaturi.
  9. Hladilnik redno čistite in odstranjujte morebitne obloge ledu, kar je sicer pri novejših aparatih samodejno.

Pri preračunu količin pridobljenih mlečnih izdelkov iz mleka uporabljamo naslednje koeficiente:

1 liter mleka = 1,03 kg mleka;

1 kg masla = 22,50 litrov mleka;

1 kg smetane = 8 do 10 litrov mleka (pomagamo si z izračunom: 26,30 kg mleka x % mlečne maščobe v smetani)/100;

1 kg sira = 10 kg kravjega mleka;

1 kg ovčjega sira = 6 kg ovčjega mleka;

1 kg kozjega sira = 12 kg kozjega mleka;

1 kg skute = 8 kg mleka;

1 kg drugih mlečnih izdelkov (jogurt, kislo mleko) = 1 kg mleka;